Jadransko morje, Doberdob in Bolen mi leži so le tri pesmi, ki jih prepeva Moški pevski zbor Kralj Matjaž že 35 let. Slovenska narodna pesem zazveni iz njihovih grl kot hvalnica domačemu kraju. Pevec prve ure zbora, ki je v soboto, 3. aprila, v Kulturnem domu v Pliberku obhajal polokroglo obletnico, je Janez Ischep. 

Ob vznožju mogočne gore Pece Janez Ischep s svojo družino obdeluje gorsko kmetijo. Njegova prva skrb velja kmetiji, na drugem mestu pa je petje pri Moškem pevskem zboru Kralj Matjaž. Že kot mlad fant je skupaj s svojim očetom prepeval pri »Lienhartovih pevcih«. »Franc Lienhard je bil velik idealist. Pevec in zborovodja z dušo in telesom. Ko bi on videl množico obiskovalcev na našem jubiljenem koncertu, bi bil nadvse srečen.« Z veliko hvaležnostjo se Janez Ischep spominja legendarnega Franca Lienharda, ki je v Libučah s svojimi pevci gojil slovensko pesem in navduševal mlade za petje. Tako ne čudi, da je leta 1981 ustanovljeni Moški pevski zbor Kralj Matjaž imel prve vaje prav v domači hiši Franca Lienharda, ki je spoznal veliki glasbeni talent Hanesa Košutnika, ki mu je Franc Lienhard poveril nalogo dirigenta za besedami: Ti si najmlajši, ti nas boš vodil. Lienhard sam pa je stopil v drugo vrsto in bil od takrat pevec zbora. Od takrat se fantje in možje pliberške okolice, posebej še iz vasi pod Peco, zbirajo k štirinajstdnevnim vajam. Odkar stoji v Pliberku Kulturni dom, imajo tam pevci Kralja Matjaža svojo pevsko sobo, ki so jo poimenovali po pesnici libuškega puela – Milki Hartman. Prisrčna vez povezuje pevce z domačo pesnico, ki radi prepevajo»Milkine« pesmi, v katerih se zrcali usoda slovenskega naroda in pričajo o ljubezni do domovine. 

»Domače pesmi nam najbolj ležijo,« pravi Janez Ischep, ki je v vseh 35-ih letih obstoja zbora manjkal samo par krat na večernih vajah. Ob seminarjih in gostovanjih je morala žena z otroki oskrbovati kmetijo, da je Janez lahko šel s pevci tudi na večdnevna gostovanja po Evropi. »V prvih letih smo se naučili veliko zahtevnih pesmi, ki jih še danes prepevamo,« s ponosom pove Janez Ischep, »v teku let pa smo se naučili nad 300 pesmi.« Kot dologletni pevec Janez Ischep ne pozna treme pred nastopom: »Pomembno je, da se za vsak nastop dobro pripravimo.« Dobra priprava je bila tudi odločilna, da je zbor leta 2014 postal »moški zbor leta«. K uspehu je prispeval tudi nezamenljivi zvok zbora. S svojo pesmijo gojijo »matjaževci« odprtost do tradicije, domovine in sveta. Svojo povezanost s tradicijo in domačim krajem gojijo pevci tudi ob tradicionalnem »Libuškem žegnanju« in kresovanju ob prazniku slovanskih bratov Cirila in Metoda. Kres prižgejo pevci zbora ob vznožju Pece, v kateri po legendi spi kralj Matjaž s svojo vojsko. Junak slovenskega naroda je imenodajalec zboru in Janezu Ischepu ugaja, da nosi njegov domači zbor ime junaka, ki ponazarja človeško hrepenenje po svobodi in miru. Ob okroglem jubileju zbora se basist Janez Ischep rad spominja lepih pevskih srečanj, pri katerih so pevci navezali stike po vsej Avstriji, Sloveniji in Italiji. Tako je zbor prijateljsko povezan tudi s Slovenskim oktetom, čigar umetniški vodja Jože Vidic je ob jubileju zapisal matjaževcem v kroniko: Petje je privilegij človeštva, v katerem lahko izpovemo vse svoje občutke – od prešernega in razposajenega veselja do bridke žalosti ali ubranega petja pod oknom. To je dar, ki ni samoumeven. Zanj so potrebne mnoge ure in leta vaj ter usklajevanj, da pesem končno zazveni v pravih harmonijah in zvočnih odtenkih, ob katerih se razneži človeško uho. Vesel sem, da ta dar negujete in z njim razveseljujete ljudi po širnem svetu. V njem se sliši vaš ponos do dežele in naroda, iz katerega izhajate. »Da nam to uspeva, pa je najpomembnejše, da držimo skupaj in smo dobra pevska skupnost,« je vesel Janez Ischep svojih pevskih prijateljtev.